V zadnjih letih je tehnološki svet pokazal izjemno navdušenje nad konceptom “metaverse.” Ta zamisel je obljubljala, da bo revolucionirala spletne izkušnje in ponudila potopljive virtualne svetove, v katerih bomo lahko delali, se igrali in družili na načine brez primere.
Tehnološki velikani in vlagatelji so v to vizijo vložili več milijard dolarjev, pri čemer je bila vodilna družba Meta (nekdanji Facebook). Vendar pa nedavni podatki kažejo, da je metaverse mehurček morda že počil, zaradi česar se mnogi sprašujejo o njegovi prihodnosti.
Da bi razumeli trenutne razmere, je treba stopiti korak nazaj in pogledati, kaj je metaverse sprva obljubljal.
Mark Zuckerberg, izvršni direktor podjetja Meta, je postal obraz tega gibanja, spremenil blagovno znamko svojega podjetja in veliko vlagal v tehnologijo navidezne resničnosti.
Raziskovalci banke Citibank so celo napovedali, da bo metaverse pritegnil 5 milijard uporabnikov in prerasel v trg v vrednosti 13 bilijonov dolarjev.
Te drzne trditve so sprožile zlato mrzlico, saj so se podjetja in posamezniki začeli truditi, da bi si priborili svoj položaj na tej digitalni meji.
1. Hiter propad metapodročja
Danes so razmere precej drugačne.
Metin ambiciozni oddelek za metaverze, RealityLabs, je izgubil denar. Samo v zadnjem četrtletju je izgubila 4,5 milijarde dolarjev, skupne izgube od ustanovitve pa so presegle 46 milijard dolarjev. Te številke so daleč od nekoč načrtovane dobičkonosne prihodnosti.
Horizon Worlds, Metina vodilna platforma metaverze za odrasle, je primer tega upada. Kljub velikim trženjskim prizadevanjem je platforma le stežka pritegnila svoje ciljno občinstvo. Ironično je, da je našla nepričakovano priljubljenost med otroki, čeprav to ni bil njen predvideni namen.
2. Propad kriptografskega metaversa
Koncept metaverse ni omejen na tradicionalna tehnološka podjetja.
Pojavil se je celoten ekosistem virtualnih svetov, ki temeljijo na kriptovalutah in obljubljajo decentralizirano lastništvo in edinstveno digitalno premoženje.
Te platforme, ki temeljijo na veriženju blokov, so dosegle astronomske vrednosti, vendar so doživele tudi velike padce.
Vzemi na primer The Sandbox – virtualni svet, ki je bil nekoč ocenjen na več kot 7 milijard dolarjev. Njegov dnevni obseg trgovanja se je zmanjšal za 99,9 %. Na vrhuncu je bilo v njem opravljenih 117 milijonov dolarjev transakcij, zdaj pa se bori, da bi dosegel 8.000 dolarjev dnevno.
To ni osamljen primer. Še ena pionirska platforma kripto metaverze, Decentraland, je doživela podoben 99,9-odstotni padec dnevnega obsega trgovanja, in sicer z najvišje vrednosti 2,5 milijona dolarjev na manj kot 5000 dolarjev.
3. Upadanje digitalnega premoženja
Ena od najbolj oglaševanih značilnosti teh virtualnih svetov je možnost lastništva in trgovanja z digitalnim premoženjem, pogosto v obliki neplačljivih žetonov (NFT). Ti žetoni lahko predstavljajo vse od virtualnih nepremičnin do predmetov v igri.
Na vrhuncu navdušenja nad metaverse so bile cene teh sredstev vrtoglave. Zdaj je njihova vrednost skoraj izhlapela.
V igri The Sandbox je dnevna prodaja NFT nekoč dosegla 10,2 milijona dolarjev, zdaj pa le s težavo preseže 10.000 dolarjev.
Ta vzorec se ponavlja tudi na drugih platformah. Pri igri Axie Infinity, ki je bila nekoč plakatni otrok iger na srečo, se je obseg transakcij zmanjšal s skoraj 1 milijarde dolarjev na manj kot 2 milijona dolarjev.
Tudi uspešnost kriptovalut, povezanih s temi projekti “metaverse”, je bila porazna. Žetoni, kot so MANA (Decentraland), SAND (The Sandbox) in AXS (Axie Infinity), so od svojih najvišjih vrednosti novembra 2021 izgubili več kot 90 % vrednosti.
Ta upad ni le posledica nekaj osamljenih projektov, temveč se je celoten sektor kriptovalut metaverse močno skrčil, saj se je njegova skupna tržna vrednost s 50 milijard dolarjev zmanjšala na 16 milijard dolarjev.
4. Kaj je povzročilo ta zlom?
K temu hitremu upadanju je prispevalo več dejavnikov.
Prvič, zaradi začetnega navdušenja so se pojavila nerealna pričakovanja. Tehnologija, ki je potrebna za zagotavljanje resnično potopljivih in brezhibnih virtualnih izkušenj, je še vedno v povojih. Številni uporabniki so menili, da so trenutni izdelki okorni in razočarani v primerjavi z obljubljeno vizijo.
Poleg tega je sam koncept morda preveč abstrakten, da bi se lahko uveljavil v širši javnosti. Medtem ko so bili tehnološki navdušenci navdušeni, so povprečni uporabniki interneta težko razumeli, kako bi metaverse pomembno izboljšal njihovo digitalno življenje. Visoki vstopni stroški, bodisi za strojno opremo bodisi za učenje, so še dodatno omejili sprejetje.
Pomembno vlogo sta imela tudi širši gospodarski upad in zlom trga kriptovalut. Ker je bilo investicijskega kapitala vse manj, nagnjenost k tveganju pa se je zmanjšala, je bilo za številne projekte metaverse težko vzdrževati razvoj in rast števila uporabnikov.
Zaključek
Kljub tem neuspehom je še prezgodaj, da bi popolnoma zavrnili koncept metaverse.
Tehnologije pogosto doživljajo cikle navdušenja, razočaranja in morebitne praktične uporabe. Nekateri podporniki, kot je Mark Zuckerberg, še vedno verjamejo v dolgoročni potencial metaverse in še naprej veliko vlagajo v njegov razvoj.
Zgodovina kaže, da se lahko inovativne ideje tudi po velikih tržnih korekcijah ponovno pojavijo v bolj praktičnih oblikah.
Tako kot sta se podjetji, kot sta Amazon in eBay, dvignili iz pepela mehurčka dot-com in postali tehnološki velikani, se bodo nekateri metaverse projekti morda uveljavili in ustvarili vrednost na načine, ki si jih še ne znamo predstavljati.
-
-
-
-
-
-
-
-
