Bitcoinove vilice: Inovacija ali motnja?

Od ustanovitve leta 2009 je bil Bitcoin večkrat razcepljen, kar je privedlo do nastanka novih kriptovalut in različic prvotnega protokola. Do maja 2024 je bilo izvedenih več kot 100 vilic, vsaka z različno stopnjo sprejetja in uspeha.

Te vilice so v skupnosti kriptovalut sprožile intenzivno razpravo, saj jih nekateri vidijo kot katalizatorje inovacij, drugi pa kot grožnjo stabilnosti omrežja in temeljnim vrednotam. Ta članek obravnava razloge za te vilice, njihove dosežke in njihov pomen za prihodnost Bitcoina.

Glavne vilice Bitcoina in njihov vpliv

Kljub začetnemu pomanjkanju kohezije v nastajajoči skupnosti Bitcoin je bil dosežen določen napredek pri uresničevanju vizije Satoshija Nakamota. Vendar se je prvi večji razkol zgodil z Bitcoin XT leta 2014, ki je sicer razdelil skupnost, vendar je ponudil dragocene lekcije o upravljanju.

Razcepitev je bila posledica želje razvijalcev po povečanju velikosti bloka z 1 MB na 8 MB, kar je privedlo do oblikovanja Bitcoin Classic (ki zdaj ne obstaja več) in Bitcoin Unlimited, ki sta ubrala nasprotni pristop in uvedla veliko velikost bloka 16 MB.

V preteklih letih se je pojavilo več pomembnih vilic, med njimi:

  • Bitcoin Cash (BCH): Bitcoin Cash je bil ustvarjen 1. avgusta 2017, da bi odpravil težave z razširljivostjo Bitcoina, zlasti počasne čase transakcij in visoke pristojbine, ki so bile posledica omejitve velikosti bloka 1 MB. Zagovorniki, kot je Roger Ver, so trdili, da bi večja velikost bloka omogočila več transakcij na blok, kar bi zmanjšalo pristojbine in pospešilo čas obdelave. BCH se je hitro uveljavil, saj so ga sprejele različne borze in trgovci, njegova vrednost pa je na začetku močno narasla. Sčasoma se je še naprej razvijala, pri čemer se je osredotočala na funkcionalnost in skalabilnost, hkrati pa se je soočala s konkurenco drugih kriptovalut.
  • Bitcoin SV (BSV): Bitcoin SV, ki je bil uveden 15. novembra 2018, je nastal zaradi spornega razkola v skupnosti Bitcoin Cash glede velikosti blokov in prihodnje usmeritve. Cilj BSV, ki sta ga vodila Craig Wright in Calvin Ayre, je bil obnoviti Nakamotovo prvotno vizijo Bitcoina z znatnim povečanjem omejitve velikosti bloka, sprva na 128 MB, pozneje pa na 2 GB. To je sicer omogočilo večji obseg transakcij, vendar je zaradi povečanih potreb po virih za delovanje polnih vozlišč sprožilo tudi pomisleke glede centralizacije.
  • Bitcoin Gold (BTG): Družba Bitcoin Gold, ustanovljena 24. oktobra 2017, si je prizadevala za decentralizacijo rudarjenja bitcoinov s spremembo rudarskega algoritma iz SHA-256 v Equihash, s čimer je postala odporna na rudarjenje ASIC. Cilj te spremembe je bil demokratizacija rudarjenja z omogočanjem uporabe standardnih grafičnih procesorjev večjemu številu posameznikov. Čeprav je bil BTG sprva priljubljen, se je soočal z varnostnimi izzivi, med drugim s precejšnjim 51-odstotnim napadom v letu 2018.

Motivi za vilice bitcoina

Pojav vilic Bitcoina je posledica različnih ideoloških, tehničnih in gospodarskih vzgibov. Eden od glavnih vzvodov je potreba po reševanju vprašanj skalabilnosti, saj priljubljenost Bitcoina narašča, kar povzroča daljše čase potrditve in višje pristojbine.

Vilice lahko uvedejo tudi tehnične izboljšave ali nove funkcije, kot so spremembe mehanizma soglasja ali izboljšane funkcije zasebnosti. V nekaterih primerih so imeli vlogo tudi osebni motivi, kot so boj za oblast ali finančne spodbude.

Cena Bitcoin Cash, ki se je avgusta 2017 odcepil od Bitcoina, je na primer decembra istega leta poskočila na približno 4 355 USD, nato pa se je v naslednjih letih ustalila med 200 in 500 USD.

Vpliv večjih vilic na Bitcoin

Poleg neposredne grožnje, ki jo predstavljajo za Bitcoin, imajo velike vilice oprijemljive in neoprijemljive učinke na širšo skupnost kriptovalut. Čeprav se nobena od teh vilic ni izkazala za legitimno rešitev težav z denarnimi tokovi, njihov vpliv ostaja.

  • Nestanovitnost trga: Vilice pogosto povzročijo večjo nestanovitnost trga. Na primer, vilica Bitcoin Cash avgusta 2017 je povzročila velika nihanja cen, pri čemer je cena Bitcoina padla s približno 2.800 na 2.700 USD, medtem ko se je BCH začel prodajati po približno 555 USD. Podobno je bila opazna nestanovitnost pri bitcoinu SV, ki je januarja 2020 dosegel najvišjo vrednost približno 441,20 USD, nato pa do junija 2024 padel na približno 63 USD.
  • Razprave o skalabilnosti: Vilice so sprožile pomembne razprave in razvoj glede skalabilnosti Bitcoina. Prvotne omejitve, kot sta velikost bloka 1 MB in 10-minutni čas ustvarjanja bloka, so ovirale pretočnost transakcij, kar je privedlo do nastanka Bitcoina Cash in njegove večje velikosti bloka. Ta poudarek na skalabilnosti je spodbudil različne projekte, kot je omrežje Lightning Network, katerega cilj je omogočiti hitrejše in cenejše transakcije prek plačilnih kanalov zunaj verige.
  • Varnostni pomisleki: Nekatere vilice so prinesle varnostne ranljivosti. Na primer, zaradi nižje stopnje hash in zanimanja za Bitcoin SV je bil ta bolj dovzeten za 51% napade, pri katerih bi zlonamerni akterji lahko prevzeli nadzor nad zmogljivostjo rudarjenja v omrežju. Zaradi takšnih pomislekov so se pojavila vprašanja o dolgoročni uspešnosti in varnosti nekaterih vilic.

Zaključek

Kot tržišče kriptovalut dozoreva in se vse bolj prepleta s tradicionalnimi finančnimi sistemi, je vpliv vilic Bitcoina na širše gospodarstvo pomemben. Uspeh ali neuspeh teh vilic ne vpliva le na posamezne vlagatelje in podjetja, ampak lahko vpliva tudi na stabilnost in varnost svetovne finančne infrastrukture.

Prihodnost Bitcoina in njegovih vilic bo na koncu odvisna od sposobnosti skupnosti, da najde skupne točke in si prizadeva za skupno vizijo decentraliziranega, vključujočega in odpornega finančnega sistema.