Kaj je kriptovaluta? Novi premierski vodnik

Kaj je kriptovaluta?

Kriptovaluta je vrsta digitalne valute, ustvarjene s kodo, ki deluje avtonomno zunaj obsega tradicionalnih bančnih in vladnih sistemov. Kot pove že ime, kriptovalute uporabljajo kriptografsko tehnologijo za zagotavljanje varnosti transakcij in urejanje ustvarjanja dodatnih enot, pri čemer je najbolj izvirna in znana kriptovaluta doslej Bitcoin, ki jo je ustvaril Satoshi Nakamoto in jo predstavil januarja 2009.

Še danes ni znano, ali se Satoshi Nakamoto nanaša na posameznika ali skupino. Bitcoin velja za prvo decentralizirano kriptovaluto. Tako kot vse kriptovalute se nadzoruje prek podatkovne zbirke transakcij blockchain, ki služi kot porazdeljena javna knjiga. Na današnji dan je za spletno trgovanje na voljo več kot 1.000 kriptovalut.

Kriptovalute se bistveno razlikujejo od tradicionalnih fiat valut. Kljub temu jih je mogoče kupiti in prodati kot katero koli drugo finančno premoženje, zdaj pa lahko z gibanjem cen različnih kriptovalut trgujete tudi prek pogodb za razliko (CFD).

Kriptovalute spadajo v kategorije digitalnih valut, alternativnih valut in virtualnih valut. Prvotno so bile ustvarjene, da bi zagotovile nov način plačevanja za spletne transakcije. Vendar podjetja in potrošniki kriptovalut še niso splošno sprejeli, zaradi velike nestanovitnosti cen pa trenutno niso primerne kot plačilno sredstvo.

Ker gre za decentralizirano valuto, njen razvoj ni podvržen pretiranim vladnim omejitvam ali vplivom, saj gospodarstvo kriptovalut spremljajo internetni protokoli peer-to-peer. Vsaka enota kriptovalute je kodirana tako, da predstavlja enoto šifriranih podatkov.

Skupna značilnost večine kriptovalut je njihov počasen in redek proizvodni proces, zaradi česar je število enot valute v obtoku omejeno. To daje kriptovalutam enake lastnosti redkosti kot blagu, kot so zlato in druge plemenite kovine.

Na primer, število bitcoinov naj ne bi preseglo 21 milijonov. Po drugi strani pa kriptovalute, kot je eter, delujejo nekoliko drugače. Omejitev izdaje je 18 milijonov etrov na leto, kar ustreza 25 % začetne ponudbe. Medtem ko je torej absolutna ponudba fiksna, se relativna stopnja inflacije letno zmanjšuje.

Omejena količina bitcoina mu daje “redkost”, ta pa mu daje vrednost. Nekateri so celo trdili, da je ustvarjalec Bitcoina z ustvarjanjem kriptovalute v bistvu posnemal plemenite kovine. Zato je rudarjenje sčasoma vse težje, saj se nagrade za rudarjenje vsakih nekaj let prepolovijo, dokler ne dosežejo nič.

Ključne značilnosti kriptovalute

Decentralizacija

Vse podatkovne informacije kriptovalut so porazdeljene po vseh računalniških omrežjih, namesto da bi bile zapisane v enem ali nekaj računalnikih. Način shranjevanja informacij o kriptovalutah ni več en ali nekaj strežnikov, temveč celotno računalniško omrežje.

Prednost decentralizacije je v težavnosti prirejanja informacij in visoki stopnji zaupnosti. Za spreminjanje podatkovnih informacij, povezanih s kriptovaluto, bi morali pridobiti soglasje vsaj 51 % računalnikov v ustreznem računalniškem omrežju.

Neregulirana

Na trgu kriptovalut lahko regulativni organi vidijo in ocenijo le približno tržno zalogo valute, ne morejo pa videti pretoka poravnave sredstev in ga regulirati, kot to lahko storijo regulativni organi na tradicionalnih finančnih trgih. Zaradi te lastnosti so transakcije s kriptovalutami razmeroma varne in zaupne.

Medplatformna, odprta delitev

V svetu veriženja blokov so številne povezane tehnologije odprtokodne, kriptovalute pa se lahko prenašajo med vsemi platformami brez omejitev platform. Med postopkom transakcije ni nobenih pristojbin ali omejitev, ki bi jih uvedle platforme tretjih oseb, kar znatno zmanjša stroške transakcij s kriptovalutami.

Glavne tehnologije in načela v kriptovalutah

Tehnologija šifriranja

Kriptovalute na različne načine uporabljajo napredno tehnologijo šifriranja. Kriptografija se je razvila iz potrebe po varnih komunikacijskih metodah med drugo svetovno vojno, njen cilj pa je bil pretvoriti berljive informacije v šifrirano kodo. Današnja kriptografija je doživela precejšnje obdobje razvoja in v današnjem digitalnem svetu temelji predvsem na računalništvu in matematični teoriji, hkrati pa se opira tudi na komunikologijo, fiziko in elektronsko inženirstvo.

Za kriptovalute veljata dva glavna elementa kriptografije – algoritmi hash in digitalni podpisi:

• Algoritmi hasanja: Preverjajo celovitost podatkov, vzdržujejo strukturo verige blokov ter kodirajo naslove računov in transakcije posameznikov. Ustvarjajo tudi kriptografske uganke, ki omogočajo rudarjenje blokov.
• Digitalni podpisi: Posameznikom omogočajo, da dokažejo, da so lastniki šifrirane informacije, ne da bi jo razkrili. V kriptovalutah se ta tehnologija uporablja za podpisovanje valutnih transakcij. Omrežju dokazuje, da se je lastnik računa strinjal s transakcijo.

Tehnologija veriženja blokov

Blockchain je decentralizirana javna knjiga ali seznam transakcij v kriptovalutah. Zaključeni bloki so sestavljeni iz najnovejših transakcij in so zabeleženi ter dodani v verigo blokov. Shranjeni so kot odprti, trajni in preverljivi zapisi v kronološkem vrstnem redu.

Udeleženci trga upravljajo verigo blokov prek omrežja peer-to-peer in morajo upoštevati določen protokol za potrjevanje novih blokov. Vsako “vozlišče” ali računalnik, povezan v omrežje, samodejno prenese kopijo verige blokov. Tako lahko vsi sledijo transakcijam, ne da bi bilo potrebno centralno vodenje evidenc.

Tehnologija veriženja blokov ustvari zapis, ki ga ni mogoče spremeniti brez soglasja preostalih članov verige blokov. Za koncept veriženja blokov je zaslužen ustanovitelj Bitcoina, Satoshi Nakamoto, ki je navdihnil vrsto drugih aplikacij, ki presegajo digitalni denar in valuto.

Rudarjenje v verigi blokov

Rudarjenje v verigi blokov je postopek dodajanja novih zapisov transakcij kot blokov v verigo blokov. S tem postopkom se ustvarjajo nove kriptovalute, hkrati pa se povečuje skupno število žetonov v obtoku.

Za rudarjenje je potrebna posebna programska oprema, ki rešuje matematične probleme, rezultat, preverjene zakonite transakcije, pa postane blok. Ti bloki se v javno knjigo (verigo blokov) dodajo približno vsakih 10 minut.

Ko programska oprema reši transakcije, rudarji prejmejo določeno količino bitcoinov. Hitreje ko strojna oprema rudarja obdeluje matematične probleme, večja je verjetnost, da bo preveril transakcije in prejel nagrade Bitcoin.

Glavne kriptovalute na trenutnem trgu

Bitcoin (BTC)

Bitcoin velja za najbolj izvirno in znano kriptovaluto. Leta 2009 jo je ustvaril posameznik ali skupina z imenom Satoshi Nakamoto. Lahko rečemo, da so njegove značilnosti bolj podobne blagu kot tradicionalni valuti. To se odraža v njeni trenutni uporabi bolj kot naložbene oblike in ne kot plačilnega sredstva.

Maja 2024 je bilo v obtoku približno 19,59 milijona bitcoinov. Trgovci lahko bitcoine kupijo prek borz ali pa špekulirajo na gibanje njihovih cen prek pogodb za razliko (CFD).

Eterij (ETH)

Ethereum je relativno nov na področju kriptovalut. Uveden je bil leta 2015 in je do danes postal druga največja digitalna valuta. Njegovo delovanje je podobno omrežju Bitcoin, saj ljudem omogoča pošiljanje in prejemanje žetonov, ki predstavljajo vrednost v odprtem omrežju.

Žeton, imenovan ether, se uporablja kot plačilo v omrežju. Vendar je glavni namen žetona Ether pametna pogodba in ne plačilno sredstvo. Pametne pogodbe so kodne skripte, ki jih je mogoče namestiti v verigi blokov Ethereum. Omejitve za Ether se prav tako nekoliko razlikujejo od omejitev za Bitcoin. Omejitev izdaje je 18 milijonov etrov na leto, kar ustreza 25 % začetne ponudbe. Medtem ko je torej absolutna ponudba fiksna, se relativna stopnja inflacije letno zmanjšuje.

Borze kriptovalut

Borze kriptovalut, kot pove že ime, so mesta, kjer se kupujejo, prodajajo in izmenjujejo različne kriptovalute. Običajno so borze kriptovalut spletna mesta, ki omogočajo trgovanje z različnimi vrstami kriptovalut, pri čemer so cene določene glede na priljubljenost različnih vrst kriptovalut in tržne razmere, ter zaračunavajo določen odstotek pristojbin.

Poleg tega nekatere borze poleg osnovnega trgovanja s kriptovalutami ponujajo tudi druge vrste storitev. Po statističnih podatkih so tri največje borze kriptovalut na svetu Binance, Coinbase in ByBit.

Načela delovanja borz kriptovalut

Dobiček borze izhaja predvsem iz zaračunavanja provizij za transakcije med postopkom trgovanja, razlikujejo pa se tudi stopnje provizij, ki jih ustvari borza med različnimi vrstami kriptovalut. V nekaterih borzah je za nakup kriptovalut mogoče uporabiti celo fiat valuto ali zamenjati kriptovalute za ustrezno fiat valuto.

Vsaka borza ima seznam, sestavljen iz kriptovalut in žetonov, ter ustvari naslov za pripravo digitalnega premoženja za stranke borze. Zaradi decentralizirane narave kriptovalut prihaja do razlik v cenah kriptovalut na različnih borzah, kar nekaterim vlagateljem omogoča arbitražne priložnosti za izkoriščanje razlik v cenah kriptovalut na različnih borzah.

Zaključek

Primeren opis bitcoina in drugih kriptovalut je potencialne valute. Kot je bilo omenjeno zgoraj, do zdaj še niso bile splošno sprejete kot menjalno sredstvo. Imajo jasne omejitve, ki jim preprečujejo, da bi se razvili v popolnoma zrele valute.

Pojavljajo se tudi vprašanja o tem, ali so kriptovalute zgolj del finančnega mehurčka. Čeprav je to malo verjetno, pa je mogoče, da se bodo v prihodnosti začele širše uporabljati kot menjalno sredstvo. Zanimivo vprašanje je tudi morebitna uporaba tehnologije veriženja blokov, ki stoji za kriptovalutami. Ta tehnologija se lahko uporablja za druge namene, vključno z zakonitimi transakcijami, varnimi načrti in volilnimi sistemi.