Davčna oaza: Obdavčitev kriptovalut in regulativni okvir v Švici

1. Uvod

Švica, uradno znana kot Švicarska konfederacija, je zvezna republika v Srednji Evropi. Je ena najbogatejših držav na svetu, priznana zaradi svojega visoko razvitega in raznolikega gospodarstva, ki zajema panoge, kot so finance, farmacija, natančni stroji in turizem.

Švica je zaradi svoje dolgoletne politične nevtralnosti postala priljubljena lokacija za številne mednarodne organizacije, kar še povečuje njen globalni vpliv.

Švica je postala znana kot “davčna oaza”, predvsem zaradi svojih strogih zakonov o zasebnosti v bančništvu in ugodnih gospodarskih politik. Poleg tega je država sprejela razvoj digitalnega premoženja ter tako zagotovila prijazno in urejeno okolje za kriptovalute.

Z zakonodajnimi okviri, ki sledijo tehnološkemu napredku, Švica kriptovalutam ponuja enakopraven položaj poleg tradicionalnega finančnega premoženja V skladu s poročilom za leto 2020 je v Švici nastalo približno 900 blockchain podjetij, ki zaposlujejo približno 4.700 ljudi. To poudarja progresivno stališče države do digitalnega premoženja, kar še dodatno privablja globalni kapital v razvijajočo se kriptoindustrijo.

V tem članku bomo analizirali švicarski sistem obdavčitve in regulacije kriptovalut, pri čemer bomo preučili klasifikacijo digitalnega premoženja, davčne politike in najnovejše regulativne spremembe. Zagotavlja tudi napoved prihodnjega razvoja, ki bo vlagateljem pomagala pri krmarjenju po tem razvijajočem se okolju.

2. Švicarska klasifikacija kriptovalut

2.1 Kategorizacija kriptovalut

Februarja 2018 je švicarski organ za nadzor finančnega trga (FINMA) izdal smernice o začetnih ponudbah kovancev (ICO), v katerih so kriptovalute razvrstili v tri glavne vrste: Plačilni žetoni, Uporabni žetoni in žetoni sredstev.

• Plačilni žetoni: V to kategorijo spadajo kriptovalute, kot sta Bitcoin (BTC) in Ethereum (ETH). Ti žetoni služijo kot sredstvo za izmenjavo blaga in storitev ali za prenos vrednosti, podobno kot digitalna gotovina. Pomembno je, da niso uvrščeni med vrednostne papirje.
• Uporabni žetoni: zagotavljajo digitalni dostop do aplikacije ali storitve, ki temelji na verigi blokov, kot so kuponi ali vstopnice za koncert. Odvisno od njihovega namena se lahko štejejo za vrednostne papirje ali pa ne.
• žetoni sredstev: V tem primeru so to terjatve do prihodnjih dobičkov, dividend ali realnih sredstev, kot so delnice ali obveznice. To so vrednostni papirji, podobni finančnim instrumentom.

2.2 Regulativna razvrstitev

FINMA kriptovalute razvršča glede na njihovo funkcijo. Plačilni žetoni se obravnavajo kot “necenjeni papirji”, medtem ko se žetoni sredstev uvrščajo med vrednostne papirje. Žetoni za uporabnost lahko spadajo v kategorijo vrednostnih papirjev ali pa ne, odvisno od njihove uporabe.

Prepoznani so tudi hibridni žetoni, ki združujejo značilnosti več vrst. Davčna obravnava in pravni okvir se za vsako vrsto žetonov ustrezno razlikujeta.

3. Pregled švicarskega davčnega sistema

3.1 Švicarska davčna struktura

Švica ima eno najnižjih davčnih obremenitev v Evropi. Njen davčni sistem deluje na treh ravneh: zvezni, kantonski (deželni) in občinski, pri čemer ima vsaka raven posebna pooblastila za obračunavanje davkov. Podjetja in posamezniki so obdavčeni na vseh treh ravneh.

3.2 Dohodnina

• Davek na dohodek pravnih oseb: Zvezna vlada uvede 8,5-odstotni davek na dobiček za podjetja. Kantonski in občinski davki se razlikujejo, vendar se skupaj z zveznimi davki stopnja davka od dobička pravnih oseb giblje med 11,9 % in 21,6 %.
• Davek na dohodek fizičnih oseb: Švicarski rezidenti so obdavčeni od svetovnega dohodka, razen od dohodka iz tujih podjetij in nepremičnin. Uporabljajo se progresivne davčne stopnje, pri čemer je najvišja stopnja zveznega davka 11,5 %. Kantonski davki lahko skupno davčno stopnjo povečajo na 10,33 % do 27,09 %.

3.3 Davek na kapital

Davek na kapital se plačuje na kantonski in občinski ravni, in sicer na podlagi neto lastniškega kapitala podjetja. Stopnje so različne, vendar se gibljejo od 0,0010 % do 0,51 %, odvisno od davčnega statusa podjetja.

3.4 Davek na osebno premoženje

Švicarski kantoni obračunavajo davek na premoženje na neto premoženje, vključno z nepremičninami, vrednostnimi papirji in bančnimi vlogami. Stopnje se gibljejo od 0,135 % do 0,870 %, odvisno od kantona.

4. Obdavčitev kriptovalut v Švici

4.1 Pregled obdavčitve kriptovalut

Švicarski okvir za obdavčitev kriptovalut je usklajen z obstoječo davčno zakonodajo. Zvezna davčna uprava (FTA) je pripravila podrobne smernice o obdavčitvi različnih kripto dejavnosti, pri čemer razlikuje med plačilnimi žetoni, žetoni sredstev in žetoni uporabnosti.

4.2 Plačilni žetoni

Plačilni žetoni, kot sta bitcoin in ethereum, se za davčne namene štejejo za tuje valute. Posamezniki, ki imajo plačilne žetone, morajo plačati davek na premoženje, podjetja pa davek na kapitalski dobiček.

Za dejavnosti, kot sta rudarjenje ali stavljenje, se dohodnina uporablja, če se te dejavnosti štejejo za dohodek iz samozaposlitve. Obdavčljivi so tudi dohodki iz zračnih prevozov.

4.3 Tokeni sredstev

Žetoni premoženja se obravnavajo podobno kot tradicionalno finančno premoženje in so predmet davka na premoženje. Dividende ali dobički, ustvarjeni s premoženjskimi žetoni, so obdavčeni kot dohodek, pri čemer za dolžniške žetone, pogodbene žetone in žetone, podobne lastniškemu kapitalu, veljajo različna pravila.

4.4 Uporabni žetoni

Žetoni za uporabnost so obdavčeni na podlagi tržne vrednosti in velja davek na premoženje. Ker pa žetoni za uporabnost ne ustvarjajo donosov za svoje imetnike, ni vpliva na dohodnino.

4.5 Trgovanje z žetoni

Trgovanje s kriptovalutami se šteje za zasebno upravljanje premoženja. Kapitalski dobički iz zasebnega trgovanja so neobdavčeni, izgube pa niso odbitne.

Če pa se trgovanje šteje za poklicno dejavnost, velja davek na kapitalski dobiček.

5. Regulativni razvoj švicarske industrije kriptovalut

Švica ohranja progresivno regulativno stališče do kriptovalut. Namesto da bi uvedla ločene zakone, je obstoječo finančno zakonodajo prilagodila tehnologiji veriženja blokov in digitalnemu premoženju.

Leta 2017 je agencija FINMA objavila smernice o ICO, leta 2019 pa je švicarska vlada sprejela zakon o tehnologiji porazdeljene glavne knjige (DLT). Ta zakonodaja je posodobila obstoječe pravne okvire za prilagoditev finančnih storitev, povezanih z veriženjem blokov, in poudarila “tehnološko nevtralen” pristop.

Novembra 2023 je agencija FINMA napovedala, da bo Švica uvedla sistem Okvir za poročanje o kripto premoženju (CARF) do leta 2027 in se tako pridružila drugim državam, kot so ZDA, Velika Britanija in Nemčija. Cilj CARF, ki ga je razvila OECD, je povečati davčno preglednost z ureditvijo samodejne izmenjave informacij o imetjih in transakcijah s kriptovalutami.

6. Zaključek

Švica je s svojim naprednim pristopom k obdavčitvi in ureditvi kriptovalut utrdila svoj sloves svetovnega središča za digitalno premoženje. S kategorizacijo in regulacijo kriptovalut v okviru obstoječih pravnih okvirov Švica vlagateljem zagotavlja jasnost in varnost.

V prihodnosti bodo pobude, kot je CARF, še povečale preglednost in skladnost v panogi. Za vlagatelje, ki iščejo ugodno okolje za podvige s kriptovalutami, ostaja Švica ključna destinacija.