V skupnosti kriptovalut se v zadnjem času veliko govori o projektu Wrapped Bitcoin (WBTC), potem ko je Justin Sun, ustanovitelj podjetja Tron, sporočil, da se je pridružil tej pobudi. Ta dogodek je sprožil široko razpravo, v kateri so bili v ospredju pomisleki glede varnosti WBTC, stopnje decentralizacije in morebitnega vpliva Sunovega sodelovanja na projekt.
WBTC ima od svoje uvedbe leta 2019 ključno vlogo pri omogočanju uporabe Bitcoina v decentraliziranih finančnih aplikacijah (DeFi), saj je Bitcoin pretvoril v žeton ERC-20.
Vendar pa je centralizirani model skrbništva WBTC sporen. Sunov vstop v projekt je ponovno sprožil razprave o pomenu varnosti sredstev med verigami in decentraliziranega upravljanja.
Ta članek obravnava osnove žetonov, vezanih na Bitcoin, njihove mehanizme in pomembne projekte, da bi razkril korenine polemik, povezanih z udeležbo Justina Suna v WBTC, in raziskal prihodnjo smer žetonov, vezanih na Bitcoin.
1. Razumevanje žetonov, vezanih na Bitcoin
1.1 Opredelitev in osnovna načela
Žetoni, vezani na bitcoin, so digitalno premoženje, ki s posebnimi tehničnimi metodami predstavlja bitcoin v drugih omrežjih veriženja blokov. Ti žetoni so običajno vezani na Bitcoin v razmerju 1:1, kar pomeni, da je za vsak izdani žeton, vezan na Bitcoin, v rezervi enaka količina Bitcoina.
Ta mehanizem omogoča, da Bitcoin ohrani svoje vrednostne lastnosti, medtem ko se uporablja v decentraliziranih aplikacijah (DApps) na drugih verigah blokov, kot je Ethereum.
Oblikovanje žetonov, vezanih na Bitcoin, odpravlja omejitve omrežja Bitcoin pri podpori pametnih pogodb, kar omogoča vključitev Bitcoina v kompleksnejše finančne ekosisteme.
Čeprav je Bitcoin prva in najbolj razširjena kriptovaluta, njegovo omrežje ni popolno po Turingu, zaradi česar ne more naravno podpirati pametnih pogodb in drugih naprednih decentraliziranih finančnih operacij.
S preslikavo Bitcoina na žetone, združljive s standardi, kot je ERC-20, se lahko Bitcoin uporablja na inteligentna pogodba platforme, kot je Ethereum, kar mu omogoča sodelovanje v različnih scenarijih DeFi, kot so posojanje, rudarjenje likvidnosti in trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, s čimer se znatno razširijo možnosti uporabe Bitcoina.
2. Povpraševanje in pomen žetonov, vezanih na Bitcoin
2.1 Potrebe po likvidnosti med verigami
Bitcoin je najbolj dragocena in likvidna kriptovaluta na svetu, ki po številu uporabnikov in obsegu imetja daleč presega druga digitalna sredstva.
Če bi bitcoin lahko nemoteno prehajal med različnimi verigami blokov, zlasti tistimi z možnostmi pametnih pogodb, bi to močno povečalo obseg njegove uporabe in potencial ustvarjanja vrednosti.
Žetoni, vezani na Bitcoin, izpolnjujejo to povpraševanje po likvidnosti med verigami, kar omogoča Bitcoinu, da izkoristi svoje premoženjske prednosti na drugih verigah blokov in sodeluje v bolj raznolikih decentraliziranih aplikacijah.
2.2 Spodbujanje razvoja decentraliziranega financiranja (DeFi)
Bitcoin kot “digitalno zlato” ima v družbi DeFi ogromen potencial. Vendar je zaradi tehničnih omejitev omrežja Bitcoin, kot je pomanjkanje funkcionalnosti pametnih pogodb, neposredno razvijanje aplikacij DeFi v omrežju Bitcoin velik izziv.
Zato je “selitev” Bitcoina na verige blokov s pametnimi pogodbami, kot je Ethereum, ključna pot za dosego tega cilja. Žetoni, vezani na Bitcoin, omogočajo Bitcoinu sodelovanje v ekosistemih DeFi, kar povečuje njegovo uporabo ter v aplikacije DeFi vnaša več likvidnosti in stabilnosti.
2.3 Orodja za vrednotenje sredstev in obvladovanje tveganj
Z žetoni, vezanimi na Bitcoin, lahko imetniki sodelujejo v ekosistemu DeFi, ne da bi se odrekli dolgoročnim imetjem Bitcoinov, in tako zaslužijo dodatne donose.
Uporabniki, ki imajo WBTC, ga lahko na primer zastavijo na platformah DeFi in si izposodijo stablecoine za druge naložbe ali sodelujejo pri rudarjenju likvidnosti in tako zaslužijo nagrade.
Poleg tega decentralizirane borze ponujajo trgovalne pare med žetoni, vezanimi na bitcoin, in drugimi sredstvi, kar vlagateljem omogoča več arbitražnih priložnosti.
Poleg tega lahko žetoni, vezani na Bitcoin, služijo kot orodje za upravljanje tveganj, saj jih uporabniki uporabljajo kot zavarovanje, s čimer učinkovito zmanjšajo tveganje portfelja in delujejo kot stabilizator.
2.4 Izboljšanje uporabnosti omrežja Bitcoin
Bitcoin je najstarejše omrežje veriženja blokov z visoko varnostjo in močnim konsenzom, vendar so njegove omejene tehnološke zmogljivosti omejene na shranjevanje vrednosti in preproste prenose plačil.
Sčasoma je tržno povpraševanje po bitcoinih preseglo te osnovne funkcije in se usmerilo v širše finančne storitve.
Žetoni, vezani na Bitcoin, zagotavljajo širšo platformo za uporabo Bitcoina in mu omogočajo sodelovanje v kompleksnejših finančnih operacijah na drugih verigah blokov, s čimer se ne le povečuje uporabnost Bitcoina, temveč tudi utrjuje njegov položaj najbolj priljubljenega digitalnega sredstva na svetu.
3. Mehanizmi za žetone, vezane na Bitcoin
3.1 Centralizirano in decentralizirano vezavo
Bistvo žetonov, vezanih na Bitcoin, je v tem, kako je Bitcoin zaklenjen v svoji domači verigi in kako je žetoniziran s tehnologijo med verigami. Glede na osnovni mehanizem lahko žetone, vezane na Bitcoin, razvrstimo v centralizirane in decentralizirane modele.
Centralizirana vezava temelji na zaupanja vrednih skrbnikih, ki so odgovorni za upravljanje Bitcoinov, ki so jih zaklenili uporabniki, in kovanje ustreznih vezanih žetonov.
WBTC je na primer tipičen centraliziran žeton z vezano vrednostjo. Uporabniki pošiljajo Bitcoine skrbnikom, kot so BitGo, ki upravljajo Bitcoine in kovajo enakovredno količino WBTC v omrežju Ethereum. Ko uporabniki želijo unovčiti Bitcoine, skrbnik sežge ustrezne WBTC in vrne Bitcoine uporabniku.
Prednost tega modela je njegova preprostost in hitra izvedba transakcij, vendar pa prinaša tudi tveganja zaupanja in morebitne varnostne težave zaradi centraliziranega upravljanja.
Decentralizirana vezava pa uporablja porazdeljena omrežja in kriptografske tehnike za upravljanje prenosa med verigami Bitcoina in tokenizacijo.
RenBTC se na primer ne zanaša na eno samo institucijo, temveč za upravljanje in preverjanje zaklepanja Bitcoinov in kovanja žetonov uporablja omrežje porazdeljenih vozlišč prek protokola Ren.
Protokol Ren uporablja tehnologijo varnega večstranskega računanja (MPC), ki skrbništvo nad Bitcoini razdeli med več neodvisnih vozlišč, kar zagotavlja, da zasebnih ključev ne nadzoruje nobeno posamezno vozlišče.
Ta mehanizem znatno zmanjšuje tveganja centralizacije ter povečuje varnost in preglednost sistema, čeprav sta postopka kovanja in odkupa zaradi večje tehnične zahtevnosti običajno bolj zapletena in dolgotrajna.
3.2 Postopki kovanja in sežiganja
Postopka kovanja in sežiganja sta osrednji operaciji vezanih žetonov Bitcoin, ki predstavljata pretvorbo med Bitcoinom in vezanimi žetoni.
- Postopek kovanja: Kovanje vezanih žetonov Bitcoin običajno vključuje zaklepanje izvirnega Bitcoina v naslovu z več podpisi ali pametni pogodbi in ustvarjanje enakovredne količine vezanih žetonov v ciljni verigi blokov (npr. Ethereum). Pri WBTC uporabniki pošljejo Bitcoin na skrbniški naslov, ki ga upravlja BitGo, in ko je transakcija z Bitcoinom potrjena, BitGo izkoplje enakovredno količino WBTC na Ethereumu in jo pošlje na uporabnikov naslov Ethereum.
- Postopek izgorevanja: Ko uporabniki želijo žetone, vezane na Bitcoin, pretvoriti nazaj v Bitcoin, se sproži postopek sežiga. Uporabniki najprej pošljejo vezane žetone (npr. WBTC) ustrezni pametni pogodbi za sežig, hkrati pa od skrbnika zahtevajo odkup Bitcoinov. Ko je transakcija sežiga potrjena, skrbnik sprosti prvotno zaklenjene Bitcoine in jih pošlje na uporabnikov naslov Bitcoin, ki ga je določil uporabnik.
V decentraliziranih modelih, kot je RenBTC, sta procesa kovanja in sežiganja bolj zapletena ter vključujeta soglasje in sodelovanje med vozlišči porazdeljenega omrežja.
Ko uporabniki pošljejo Bitcoin na naslov skrbnika protokola Ren, več neodvisnih vozlišč preveri transakcijo in izkoplje RenBTC z uporabo varne tehnologije večstranskega računanja.
Postopek sežiga vključuje obratno operacijo, pri kateri se sežge RenBTC, več vozlišč pa se skupaj odloči sprostiti ustrezne Bitcoine.
3.3 Decentralizirani modeli skrbništva in zaupanja
Decentralizirano skrbništvo uporablja porazdeljena omrežja in kriptografske tehnike za varno upravljanje Bitcoina, ne da bi se pri tem pretirano zanašali na eno samo institucijo.
- Mehanizem večstranskega podpisovanja: Na primer, tBTC uporablja mehanizem večstranskega podpisovanja (prag podpisovanja), pri čemer naključno izbere več podpisnikov, ki skupaj upravljajo zasebne ključe Bitcoina. Ti podpisniki zagotovijo zavarovanje (npr. ETH), da zagotovijo legitimnost svojih dejanj. Če podpisniki poskušajo izvesti zlonamerne operacije, se soočijo z ekonomskimi izgubami. Ta mehanizem teoretično zagotavlja večjo varnost in decentralizacijo.
- Varno večstrankarsko računanje (MPC): Protokol Ren uporablja tehnologijo MPC, ki več vozliščem omogoča skupno upravljanje Bitcoina brez razkritja zasebnega ključa. To zagotavlja, da tudi v primeru kompromitiranja posameznih vozlišč celotna varnost omrežja ostane nedotaknjena.
3.4 Komunikacija med verigami in izvajanje pametnih pogodb
Medverižne operacije žetonov Bitcoin so odvisne od komunikacijskih protokolov med verigami in izvajanja pametnih pogodb.
Komunikacijski protokoli med verigami prenašajo informacije med omrežjem Bitcoin in ciljno verigo blokov, pametne pogodbe pa avtomatizirajo kovanje, sežiganje in druge operacije.
- Komunikacija med verigami: Komponente za komunikacijo med verigami, ki se običajno zanašajo na releje ali opazovalce, spremljajo transakcije v omrežju Bitcoin in posredujejo ustrezne informacije ciljni verigi blokov. Na primer, Darknodes protokola Ren spremljajo transakcije Bitcoin in prenašajo informacije v omrežje Ethereum ter tako sprožijo operacije pametnih pogodb.
- Izvajanje pametnih pogodb: Pametne pogodbe so avtomatizirano jedro žetonov, vezanih na Bitcoin. Ne glede na to, ali gre za centralizirano kovanje WBTC ali decentralizirano kovanje RenBTC, imajo pametne pogodbe ključno vlogo. Te pogodbe zagotavljajo preglednost in nespremenljivost pri vsaki operaciji kovanja in sežiganja ter samodejno obravnavajo zahteve uporabnikov, preverjajo transakcije in posodabljajo podatke v verigi.
4. Reprezentativni projekti in trenutno stanje žetonov, vezanih na Bitcoin
4.1 Pojav in sprejetje WBTC na trgu
Leta 2018 se je začel projekt WBTC (Wrapped Bitcoin), ki je pomenil pomemben mejnik v razvoju žetonov, vezanih na Bitcoin.
WBTC je nastal na pobudo podjetij BitGo, Kyber Network in Ren Protocol ter postal prvi žeton ERC-20 na Ethereumu, ki je dosegel 1:1 vezavo na Bitcoin. WBTC je zaradi svoje preglednosti in visoke tržne sprejemljivosti hitro postal najbolj priljubljen žeton, vezan na Bitcoine, kar je omogočilo sodelovanje v ekosistemu Ethereum DeFi.
Na spletni strani WBTC je navedeno, da je do zdaj skupna ponudba WBTC dosegla 150.000, njihova vrednost pa znaša približno 9 milijard dolarjev. Od tega se 40,6 % uporablja za posojanje, 32,6 % za hrambo, 11,3 % pa za interoperabilnost med verigami.
4.2 Vzpon decentraliziranih modelov: RenBTC in tBTC
RenBTC in tBTC sta se pojavila kot predstavnika decentraliziranih žetonov, vezanih na Bitcoin. RenBTC uporablja porazdeljeno omrežje protokola Ren, v katerem vozlišča skupaj upravljajo Bitcoin, kar zagotavlja visoko stopnjo decentralizacije.
Ekipa protokola Ren si prizadeva za večjo varnost in zanesljivost transakcij s sredstvi med verigami, pri čemer bo RenBTC postal splošno priznan decentraliziran žeton, vezan na Bitcoin.
tBTC pa uporablja mehanizem podpisovanja s pragovi omrežja Keep Network in se osredotoča na zagotavljanje varnosti sredstev z decentraliziranim modelom. tBTC želi zagotoviti resnično decentralizirano alternativo WBTC, pri čemer so vse operacije avtomatizirane in upravljane s pametnimi pogodbami.
4.3 Polemika o sodelovanju Justina Suna v WBTC
Nedavna napoved Justina Suna, ustanovitelja podjetja Tron, da se bo pridružil projektu WBTC, je v skupnosti kriptovalut dvignila obrvi. Sunov kontroverzni ugled, zlasti v zvezi z njegovimi agresivnimi taktikami trženja in obtožbami o tržni manipulaciji, je povzročil zaskrbljenost glede morebitne centralizacije in varnostnih tveganj WBTC pod njegovim vplivom.
Kritiki trdijo, da bi Sunova udeležba lahko ogrozila verodostojnost družbe WBTC, saj je v preteklosti na področju kriptovalut deloval sporno. Po drugi strani pa nekateri v njegovem vstopu vidijo potencialni katalizator za inovacije in širitev znotraj ekosistema WBTC.
5. Varnost in decentralizacija pri žetonih, vezanih na Bitcoin
5.1 Tveganje skrbništva
Pri žetonih, vezanih na bitcoin, obstaja tveganje skrbništva, zlasti če gre za centralizirane skrbnike. WBTC se na primer zanaša na BitGo kot skrbnika, kar pomeni, da je varnost Bitcoinov, zaklenjenih v sistemu, odvisna od varnostnih ukrepov BitGo.
Če so zasebni ključi BitGo ogroženi, lahko uporabniki izgubijo svoje bitcoine. Decentralizirani modeli, kot je RenBTC, skrbništvo sicer porazdelijo med več vozlišč, s čimer se zmanjša tveganje odpovedi v eni točki, vendar se soočajo z različnimi varnostnimi izzivi, kot so morebitno dogovarjanje vozlišč ali ranljivosti kriptografskih algoritmov.
5.2 Vprašanja decentralizacije
Decentralizacija je glavni dejavnik varnosti žetonov, vezanih na Bitcoin. Centralizirani vezani žetoni sicer ponujajo preprostost in visoke hitrosti transakcij, vendar so jim lastna tveganja centralizacije, kot sta odvisnost od skrbnikov in morebitna manipulacija.
Decentralizirani modeli so sicer bolj zapleteni in počasnejši, vendar teoretično zagotavljajo večjo varnost in decentralizacijo. Vendar je doseganje prave decentralizacije zahtevno, saj je treba uravnotežiti potrebe po varnosti, učinkovitosti in zaupanju ter obravnavati tehnična vprašanja in vprašanja upravljanja.
5.3 Vprašanja upravljanja in zaupanja
Upravljanje in zaupanje sta ključna izziva za žetone, vezane na Bitcoin. V centraliziranih modelih imajo pristojnost odločanja skrbniki, kar predstavlja tveganje za dogovarjanje ali zlorabo.
Cilj decentraliziranih modelov je doseči preglednost in pravičnost z decentraliziranim upravljanjem, vendar se soočajo z izzivi, kot so usklajevanje in spodbujanje udeležencev ter zagotavljanje učinkovitih mehanizmov upravljanja.
5.4 Potencialni napadi
Žetoni, vezani na bitcoin, se soočajo tudi z možnimi napadi, kot so napadi z dvojno porabo, omrežni napadi in izkoriščanje ranljivosti.
Če na primer žeton z vezanim denarjem upravlja decentralizirano omrežje, lahko napadalec poskuša ogroziti vozlišča omrežja, da bi manipuliral s sredstvi ali jih ukradel.
Poleg tega lahko napadalci izkoristijo ranljivosti v pametnih pogodbah ali protokolih med verigami in tako pridobijo nepooblaščen dostop do sredstev ali prekinejo delovanje sistema.
6. Zaključek in napovedi
V ekosistemu DeFi imajo ključno vlogo žetoni, vezani na Bitcoin, ki Bitcoinu omogočajo sodelovanje v kompleksnejših finančnih aplikacijah v različnih verigah blokov. Čeprav so ti žetoni pridobili precejšnjo privlačnost in sprejetje, se soočajo tudi z izzivi, povezanimi z varnostjo, decentralizacijo in upravljanjem.
Polemika glede sodelovanja Justina Suna v WBTC poudarja pomen preglednosti, zaupanja in decentralizacije na področju kriptovalut. Ker se industrija še naprej razvija, bo treba te pomisleke obravnavati in najti ravnovesje med inovacijami in varnostjo.
V prihodnosti bodo žetoni, vezani na Bitcoin, verjetno še naprej pridobivali na pomenu, saj se ekosistem DeFi širi, interoperabilnost med verigami pa postaja vse pomembnejša. Razvoj robustnejših in decentraliziranih modelov bo ključen za zagotavljanje dolgoročnega uspeha in varnosti teh žetonov.