Zaradi kaotičnega okolja in stagnacije inovacij v svetu kriptovalut se postavlja pereče vprašanje: Ali resnično napredujemo proti idealni prihodnosti? Predgovor knjige The Protocol Revolution and DigiLaw Engineering ponuja sistematičen pogled, v katerem raziskuje bistvo sveta kriptovalut, njegova razvojna ozka grla in neskončne možnosti za prihodnjo gradnjo, kar zagotavlja ključne vpoglede v pravo naravo te nove meje.
Paradoks kriptovalut: nameravana dobrota, vztrajna zlonamernost
Zakaj je zlonamernost v kriptovalutah tako razširjena in trajna?
Kljub več kot desetletju razvoja so vprašanja kaosa in nereda še vedno pereča. Mnogi to pripisujejo prepričanju, da se “vsak nastajajoči finančni trg sreča z različnimi težavami”. Vendar se pod to razlago skriva paradoks, ki ga imenujem “kripto paradoks”: prvotna vizija sveta kriptovalut je bila ustvariti nov sistem z uporabo tehnologije veriženja blokov in decentraliziranih načel, ki bi se razvil iz “Ne bodi zloben” v “Ne moreš biti zloben”.
Namesto tega smo se znašli v primežu absurda, ki ga povzročajo nenadzorovane kršitve. Zato se poraja vprašanje: Ali je zlonamernost v današnjem svetu kriptovalut nekaj izjemno problematičnega?
Skrajna retorika pogosto pritegne privržence, ker poenostavi zapletenost in okrepi čustveno odmevnost ter v kakofoniji javnega mnenja preglasi razumne glasove. Da bi bolje razumeli ta “kripto paradoks”, se moramo poglobiti v medsebojno povezane vzroke zanj.
Informacijske ovire in megla
Pri analizi teh vzrokov odkrijemo, da kognitivna disonanca in vedenjska slepa poslušnost izhajata iz informacijskih ovir in megle.
Za mimoidoče so transformativne spremembe, ki se dogajajo v svetu kriptovalut, večinoma neznane. Občasno slišijo opozorila o njegovih nevarnostih, vendar nočejo sprejeti objektivnih poročil in namesto tega zgradijo trdno “informacijsko pregrado”, ki temelji na stereotipih.
Tudi za udeležence na področju kriptovalut je pridobivanje verodostojnih in dragocenih informacij izziv. Internet je sicer omogočil dostop do informacij brez primere, vendar je povzročil tudi razdrobljenost, redundanco in šum.
Na nastajajočem področju kriptovalut se množijo nešteta mnenja in teorije, vendar je resnično poglobljenih in naprednih vpogledov še vedno malo. Poleg tega je trg preplavljen z resničnimi in lažnimi informacijami, kar še povečuje kaos. Veterani se zavedajo, da ima le del kriptoprojektov in informacij pravo vrednost, zaradi česar je velika večina ujeta v “informacijsko meglo” in ne more pridobiti jasnega, celovitega razumevanja, zato je nagnjena k slehernemu upoštevanju.
Prevare, špekulacije in odprta igralnica
Hkrati se ta informacijska ovira in megla še povečujeta zaradi razmaha prevar in špekulacij.
Nekateri brezvestni akterji na trgu kriptovalut izkoriščajo pohlep udeležencev in s pomočjo asimetrije informacij na tem “odprtem igralniškem trgu” ustvarjajo številne na videz brezhibne prevare in Ponzijeve sheme. Trg preplavijo s skrbno zapakiranimi izkrivljenimi informacijami, s čimer še bolj zgostijo meglo in olajšajo prihodnje nepravilnosti.
Ekosistem kriptovalut se zdi ujet v začaranem krogu. Pomembno je, da so goljufije in prevare nedvoumno zlo; ne bi smele obstajati. Vendar pa špekulacij ne želim v celoti zavrniti. Kot je izjavil Matt Huang: “Špekulativna norost okoli kriptovalut lahko privabi naseljence in tako pospeši infrastrukturo, potrebno za razvoj uspešne kriptocivilizacije.”
Špekulacije zagotavljajo potrebno financiranje, talente, infrastrukturo in akademske raziskave za svet kriptovalut, kar je podobno zgodovinskim tehnološkim preobrazbam, ki so se pogosto pojavile z mehurčki premoženja. Vendar pa lahko špekulacije, kadar jih vodi “pohlep” ali jih zastira nejasna realnost projektov, zmotijo tržni red, nazadujejo v panogi in ženejo kraljestvo kriptovalut proti temu, da postane “gojišče zlobe”.
Temna stran zlorabe žetonov v centraliziranih projektih
Širjenje prevar in špekulacij je predvsem posledica zlorabe žetonov v centraliziranih projektih.
Žetoni so dvorezen meč; lahko spodbujajo celovito ustvarjanje vrednosti v decentraliziranih projektih. Vendar pa številne projektne skupine obravnavajo prostor kriptovalut kot “decentralizirano gledališče”. Čeprav si nadenejo masko “decentralizacije”, v ozadju delujejo zelo centralizirano.
Ko so žetoni izdani, to pomeni, da sta kripto protokol in projekt prepletena z javnimi interesi in da obstaja možnost izkoriščanja zaradi asimetrije informacij – v idealnem primeru bi jih bilo treba regulirati kot tradicionalne delnice.
Vendar te ekipe trdijo, da so njihovi projekti “decentralizirani” in da zanje ne bi smel veljati vladni nadzor, temveč bi jih morala urejati skupnost. Žal sedanje skupnosti nimajo potrebnega tehničnega znanja in metodologij, da bi uvedle učinkovit nadzor.
Ta “regulativna vrzel” nekaterim centraliziranim projektnim skupinam omogoča, da že od samega začetka izkoriščajo izdajanje žetonov, kar povečuje prostor za nepravilnosti, hkrati pa privablja nepoučene ali špekulativne posameznike s pravljicami o decentralizaciji.
Tehnološki in mehanski izzivi
Neurejena prekomerna izdaja žetonov s strani centraliziranih projektov je glavni vzrok zlonamernosti v svetu kriptovalut.
To vprašanje je povezano z vsaj dvema vidikoma: “tehnologija” in “mehanizem”. S tehničnega vidika svet kriptovalut še ni presegel omejitev “nemogočega trikotnika”, ki preprečuje oblikovanje kriptovalut ali sistemov veriženja blokov, ki bi hkrati dosegali varnost, decentralizacijo in skalabilnost.
Po eni strani mehanizmi z napakami omogočajo človeško zlonamernost, po drugi strani pa zaradi zapletenosti sedanjega ekosistema nimamo dovolj raziskovalnih zmogljivosti in talentov, da bi lahko zgradili “nebotičnik”. Številni projekti trdijo, da je njihov cilj gradnja “decentraliziranih avtomatiziranih nebotičnikov”, vendar gre večinoma zgolj za centralizirane projekte, ki so na videz videti decentralizirani, preden se zrušijo.
Samo vzpostavljena protokoli pametnih pogodb (kot so
-
-
-
-
-
-
-
-
